V tednu med 20. in 25. januarjem smo na šoli obeležili Teden pisanja z roko. Letošnja tema je povezovala spomine in vonjave. Znanstveniki so namreč že davno tega ugotovili, da je vonj najmočnejši sprožilec spominov. Pravzaprav nas prav vonj lahko vrne nazaj v najbolj zgodnje otroštvo in v nas prebudi že zdavnaj pozabljene spomine.

Osrednja tema letošnje akcije je nosila naslov ”Ko spomini zadišijo”. In prav o tem so se pogovarjali in razmišljali šestošolci, ko so ustvarjali med šolo v naravi.

Tudi petošolci so se podali po poti spominov, le da so oni iskali cvetlične spomine. Opisali so enega od spominov, vezanega na rožo. Njihovi zapisi krasijo pano v razredu 5. a.

V knjižnici so osmošolci pripravili mini razstavo Pišem z roko. Nekateri so prepisovali stare recepte iz knjige Doline in okusi: dediščinske jedi v občinah Kanal ob Soči in Praprotno, drugi pa povezali določen vonj s spominom na prijetno kulinarično doživetje.

Ostali učenci iz višjih razredov pa so pri slovenščini napisali poljubno kitico iz pesmi izbranega znanega pesnika, ki jim je bila najbolj všeč oz. jih je najbolj navdihnila. Pesmi so na ogled v učilnici slovenščine.

Letos so sodelovali tudi zaposleni. Ves teden jih je v zbornici čakal nabor besed, od katerih so si izbrali eno in napisali, na koga ali kaj jih ta vonj spominja.

V kolikor bi tudi sami radi preizkusili svoj spomin, vas vabimo, da naredite naslednji poskus.

Stekleni kozarci lahko postanejo spominski kozarci. Na kosem vate nakapljamo 3–5 kapljic eteričnega olja vonja, ki ga obujamo, ali pa v kozarec položimo posušene dele rastlin (cvetni listi vrtnic, cvetovi sivke, cimetove palčke, lupine pomaranč, borove iglice, nageljnove žbice, vaniljev strok …). Vsakič, ko steklen kozarec potresemo in odpremo, podoživimo spomine. Zapremo oči in se potopimo v spomin. Spomin prelijemo na papir, zapišemo kratko zgodbo ali pesem … Lahko se igramo detektive in prepoznavamo vonje. O odkritjih zapišemo svoje misli.

Učenci iz 6., 7., 8., in 9. razreda smo se z vlakom Slovenskih železnic dne 13. januarja odpeljali na Bled. Seveda je bilo treba za odličen športni dan zgodaj vstati, saj je vlak z železniške postaje v Anhovem odpeljal že 15 minut do 8.00. In vlak ne čaka!

Na destinacijo smo prispeli nekaj po 10.00. Sprehodili smo se po desni strani jezera in okoli 11.00 prispeli pred Ledeno dvorano Bled, v kateri se nahaja drsališče. Ker smo imeli rezervirano po 11.30, smo lahko v miru pojedli malico.

Takoj ko je ura odbila pol, smo se »zapodili« v dvorano in si izposodili drsalke. Končno smo lahko stopili na težko pričakovani led.

Tisti, ki so zbrali pogum, so se preizkusili v hokeju, saj so učitelji poleg težkih nahrbtnikov s seboj privlekli še palice za hokej. Ljubitelji kemije pa smo prav na ta dan imeli tekmovanje in smo polo reševali kar na drsališču.

Čas je hitro mineval in naši dve uri drsanja sta se kmalu iztekli. Ob 13.30 so naše drsalke še zadnjič švignile po ledeni ploskvi. Odpravili smo se na sprehod po drugi strani jezera in na železniško postajo pripešačili okrog 14.30.

Upam, da bomo prihodnje leto ponovili takšen dan dejavnosti in da bomo imeli v tem šolskem letu še veliko podobnih športnih dni.

Sara Humar, 8. a

V četrtek, 5. 12. 2024, smo si nekateri učenci 8. in 9. razreda Osnovne šole Deskle ogledali gledališko predstavo v angleškem jeziku Martin Luther King, gledališke skupine American Drama Group. Kot običajno smo v šolo prišli ob osmih zjutraj. Učiteljica angleščine nam je na kratko opisala, o čem bo predstava govorila. Nato smo se z avtobusom odpeljali do gledališča v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer se je igra kmalu začela. Igralcev je bilo zgolj pet, a so pogosto menjavali vloge. Tudi rekvizitov so imeli zelo malo, a so jih uporabljali zelo iznajdljivo. Čeprav so bili igralci Britanci, so imeli zelo prepričljiv ameriški južnjaški naglas. Tema je bila precej resna, a predstava mi je bila vseeno všeč. Trajala je dobro uro in pol. Ko je končala, smo pojedli malico in se okoli pol dvanajstih vrnili k pouku.

On Thursday, 5th December 2024 some students from classes 8. a and 9. a of Deskle Elementary School watched a play in the English language called Martin Luther King by the American Drama Group. We came to school at eight 0’clock as usual. Our English teacher briefly described what the play was about. We then drove to a theatre in Gorizia and the play started soon. There were only five actors, but they played multiple characters each. They also used their few props pretty smartly. The actors spoke with the American Southern accent and I couldn’t even tell they were British. The play had a quite serious theme, but I still enjoyed it. It was a bit over an hour and a half long. We then had a snack and came back to class at around half past eleven.

Oskar Hudomalj, 9. a

V letošnjem šolskem letu je na naši šoli ponovno zaživel planinski krožek. Pridružili smo se mladinskemu odseku planinskega društva Kanal in z njihovimi izkušenimi vodniki se enkrat mesečno odpravimo na pohod. Do decembra so bili predvideni trije pohodi, vendar nam v oktobru vreme ni bilo naklonjeno, zato smo morali prvega odpovedati.

Drugi pohod je bil v mesecu novembru, ko smo se člani planinskega krožka, skupaj s starši, udeležili pohoda na Slavnik. Z avtobusom smo se odpeljali do vasi Skadaščina, od koder smo se povzpeli do koče, kjer nas je pričakal čudovit razgled – morje na eni strani, hribi s Krnom na drugi. Razgled, ki je bil vreden truda! Po okrepčilu in počitku je sledil spust v vasico Podgorje, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal proti Desklam. Skupaj smo preživeli zares čudovit dan v dobri družbi.

Tretji, decembrski pohod, pa je zaznamoval tradicionalni, že 27. pohod na Jelenk. Člani mladinskega odseka smo se tokrat pridružili članom Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. Pohod smo pričeli v Kanalu, kjer se je zbralo lepo število pohodnikov, in se po markirani poti skupaj odpravili proti Kanalskemu Vrhu. Prvi postanek je bil prav pri planinski koči, kjer so nas prijazno pogostili s čajem, kavo ter sladkim presenečenjem. Pot smo nato nadaljevali na vrh Jelenka. Čeprav je bila pot dolga, vreme pa vetrovno, je bilo vzdušje prešerno. Ob povratku nas je pri planinski koči pričakalo še kosilo. Tudi tokrat je bila organizacija brezhibna, vodniki pa prijazni, dostopni in skrbni.

S tem pohodom zaključujemo pohodni program za leto 2024 in se že veselimo novih. Program pohodov je v izdelavi in bo objavljen tudi na spletni strani šole. Predvidoma bo izveden en pohod na mesec, pričnemo pa v januarju.

Za konec pa še prijazno povabilo. V svoj krog vabimo vse ljubitelje pohodništva, narave in dobre družbe. Pridružite se nam, veseli vas bomo.

Učenci od 1. do 4. razreda smo dobili v novembru poseben obisk. Obiskala sta nas člana društva Bioexo. Nista prišla sama. S seboj sta pripeljala več živali, mnoge so bile za nas nove in nepoznane. Izvedeli smo veliko zanimivega. Navdušeni smo bili, da smo lahko živali spoznali čisto od blizu. Nekatere smo lahko tudi pobožali in prijeli v roke. To je bila krasna izkušnja.

Devetošolke so v petek, 6. 12.,  obiskale vrtčevske otroke in jim popestrile dogajanje z branjem prazničnih pravljic. Začetno tremo in pričakovanje je hitro nadomestila otroška razigranost. Zala, Nina, Gaja in Tija so se razvrstile vsaka v svojo skupino ter Polžkom, Gosenicam, Metuljem in Čebelam prebrale predhodno izbrane zgodbe. Otroci so jih z radovednostjo opazovali in zbrano poslušali. Za nagrado so jim na koncu še zapeli ter jih povabili, da jih prihodnji teden spet obiščejo. In kaj so pri tem doživljala dekleta?

Zala: Počutila sem se domače, ker sem obujala spomine iz vrtčevskega obdobja.

Gaja: Komaj čakam, da grem spet brat. Ti otroci so res hvaležni bralci.

Nina: Srce se mi je ogrelo, ko sem ponovno srečala svoje vzgojiteljice in se spomnila na moje otroštvo.

Tija: Vrtec je povsem drugačen, kot se ga spomnim. Vse je manjše, prenovljeno, praznično okrašeno.